Projekti

SIDRNI VITEL

Pozornost nama je pritegnil že po kakšnem mesecu plutja, ko se je ob pol treh zjutraj sam od sebe vklopil in začel vleči verigo v barko. Na srečo imava verigo vedno zataknjeno z vrvmi na bitvah. Med nočnim nujnem servisu sva ugotovila, da se je v prostoru za vitel nabrala voda in je namočilo enega od sprejemnikov za daljinec za upravljanje vitla (na srečo je bil tisti, ki ga nisva uporabljala – a je ostal tam od prejšnjih/predprejšnjih lastnikov). Tako sva odstranila vse nepotrebne kable in počistila nabrano vodo (in mast), ki se je nabirala pod vitlom.
Posebne pozornosti mu nato nisva posvečala vse do nekaj mesecev kasneje, ko se je v barki pri stranišču pojavila voda in nama ni bilo jasno, od kje bi lahko prišla. Na koncu se nama je posvetilo, da se je pod vitlom nabralo toliko vode, da je med nagibanjem čez majhno luknjo pritekla v notranjost barke. Najprej sva mislila zamenjati le tesnila, skozi katera sva sumila, da voda pušča (ostale luknje do zunanjosti sva pred tem že zaprla in popravila), a sva se na koncu odločila, da narediva celoten remont vitla, ker sva bila ravno privezana v pristanišču.

Tako sva vse razstavila, očistila, zamenjala vsa tesnila in večino ležajev, ki so bili že v slabšem stanju ter dolina novo olje v reduktor. Izdelala sva nova papirna tesnila za pokrove reduktorja, novo podložno tesnilo iz gume za bazo vitla, s srebrno barvo za platišča pobarvala aluminijasto bazo vitla (ki je kazala že hude znake obrabe zaradi stika z morsko vodo in peskom) in vse skupaj na novo pritrdila z uporabo primernega lepila/tesnila (ker so prej uporabili navaden silikon za kopalnice – kot pri večini popravil na najini barki…).
Ker je še ni dolgo od prenove, še nisva ugotovila, da bi nama spet kje puščalo.

Scroll to Top